Foto: Nik Moder / Sportida
Novi klubi, ki so pristopili k projektu so TK Z Sport Ljubljana, TK Triglav Kranj, TK Radovljica, TA Cokan in ŽTK Maribor. Skrb za okolje in trajnostni razvoj je eden od ciljev TS, kar sovpada tudi s poslanstvom podjetja Slopak. Družba Slopak, ki je prepoznana kot eden vodilnih akterjev na področju ravnanja z odpadno embalažo, si namreč prizadeva aktivno soustvarjati trajnostno prihodnost. Kot kaže bodo tudi v prihodnje teniške žogice ostajale skoraj nerazgradljive, saj se razgradijo v približno 4000 letih. Te žogice vsebujejo gumo, ki proizvaja škodljiv metan, zato so zelo pomembni ukrepi za spodbujanje odgovornega ravnanja z njimi. Pomembno je, da se izvajajo ukrepi za zbiranje, ponovno uporabo in ozaveščanje javnosti o potrebi po spremembi navad, da se prepreči takojšnje metanje teniških žogic med odpadke. Vsi, ki imamo radi ta šport, enostavno ne smemo dopustiti, da bo tenis eden najbolj potratnih športov, ki škoduje okolju. Vsako leto se proizvede približno 300 milijonov teniških žogic, vendar se le delček reciklira ali spremeni v drug namen. Samo v ZDA na odlagališčih vsako leto konča 125 milijonov uporabljenih teniških žogic. In še en primer. V Wimbledonu vsako leto porabijo kar 55 tisoč teniških žog. Ob tem pa se teh žogic praktično ne reciklira ali ponovno uporabi. Razlog za skrb je tudi industrijsko lepilo, ki je uporabljeno v proizvodnem procesu. Teniške žogice so zaradi tega zasnovane kot biološko nerazgradljivi izdelki za enkratno uporabo, ki jih ni mogoče reciklirati s tradicionalnimi metodami. Tako lahko rečemo, da se življenje teniške žogice pravzaprav začne, ko gre na odlagališče. Tu se guma, ki nato dolga leta proizvaja metan, razgradi v odpadke, pri čemer se sprosti močan toplogredni plin s potencialom segrevanja, ki je več kot 28-krat višji od ogljikovega dioksida.
Zato je pomembno, da se žogic ne meče v smeti, ampak v priročne zabojnike ob igriščih. Vsi pa se zavedamo, da je to zgolj prvi korak k bolj čisti prihodnosti. Ena od rešitev, ki se jo poslužujejo v Franciji in v ZDA je tudi strategija ponovne uporabe in ne recikliranja, ko žogice z drobljenjem kasneje uporabijo na talnih površinah. V ZDA imajo tudi posebne okoljske dajatve, za tiste, ki pošiljajo žoge z gumijastim jedrom na odlagališče. Ob tem pa ne smemo pozabiti niti na ogljični odtis. Končni izdelek je zajeten, saj gre za krogle, napolnjene z zrakom, ki jih je treba pakirati v kockasto embalažo. Prevoz na dolge razdalje je zelo razširjen, saj 96 % svetovnega izvoza prihaja iz Azije, medtem, ko je 73 % svetovnega uvoza namenjenega Evropi in Severni Ameriki.
Potrebna je torej gospodarna, splošno sprejeta pobuda za zbiranje, recikliranje, ponovno uporabo in obveščanje javnosti o nacionalni pobudi – takšni, ki bo teniško skupnost navdihnila, da spremeni navade in preneha metati teniške žogice v smeti.
Vse podrobnosti in točne lokacije zabojnikov najdete tukaj.