Italijanski teniški as Jannik Sinner prestaja trimesečno kazen prepovedi igranja, ki mu jo je zaradi pozitivnih testov na klostebol po sporazumu izrekla Svetovna protidopinška agencija Wada. Sinner ni edini vrhunski teniški igralec s pozitivnim testom, a njegov primer sproža dvome o enaki obravnavi. Pri Wadi poudarjajo, da niso vsi primeri enaki.
Dopinški primer številke 1 moškega tenisa je dvignil veliko prahu. Potem ko je bil Sinner marca dvakrat pozitiven na sicer zelo majhno količino klostebola, je primer v globoki tajnosti potekal vse poletja, ko so javno oznanili celotni proces.
Že takrat se je v teniški javnosti začelo zgražanje nad obravnavo primera. Kazen zaradi “nenamerne rabe in vnosa v telo prek člana strokovnega štaba” je takrat znašala zgolj odvzem točk in denarne nagrade na turnirju v Indian Wellsu.
Nato je Sinner osvojil zadnje odprto prvenstvo ZDA ter OP Avstralije in se zavihtel na prvo mesto svetovne lestvice. Wada se je vmes odločila za pritožbo na Mednarodno športno razsodišče (Cas), minulo soboto pa je v javnost poslala sporočilo, da se je s Sinnerjem pogodila za trimesečno kazen nastopanja, pritožbo pa umaknila.
Več kritikov kot zagovornikov kazni
Sinner je v izjavi za javnost dejal, da sprejema kazen in odgovornost za vse, kar se v njegovi ekipi dogaja, vseeno pa je kazen izzvala številne odzive iz teniškega sveta glede različne obravnave primerov.
Eden najboljših teniških igralcev Novak Đoković je teniške oblasti pozval, naj vnovič pregledajo protidopinški sistem in se osredotočijo na “odpravo nedoslednosti”.
Pri tem je bil Srb kritičen zlasti do obravnave zvezdnikov Sinnerja in Ige Swiatek – druga igralka sveta je ob koncu leta prejela enomesečno kazen zaradi vnosa prepovedanega sredstva, ki je bil posledica uporabe oporečnega zdravila – v primerjavi z nižje rangiranimi igralci.
“Večina igralcev, s katerimi sem govoril v slačilnici, ni zadovoljna z načinom, kako je potekal celoten proces,” je dejal nekdanji prvi igralec sveta in zmagovalec 24 turnirjev za grand slam.
Trikratni zmagovalec grand slamov Švicar Stan Wawrinka je na družbenih omrežjih zapisal, da ne verjame več v čistost športa. Nekdanji britanski igralec Tim Henman, zdaj komentator na Eurosportu, je pripomnil, da je bila kazen v luči možnega nastopa na Roland Garrosu “precej priročna”.
Wada odgovarja: Vsi primeri niso enaki
Pri Wadi so verjeli Sinnerjevemu zagovoru, da je prepovedano sredstvo prišlo v njegovo telo, ko je njegov fizioterapevt za zdravljenje svoje ureznine na rokah pri masaži igralca uporabil pršilo, ki je vsebovalo nedovoljeno snov. Tega pa Italijan ni vedel. Ob tem pojasnjujejo, da niso vsi primeri dopinga enaki, vsakega posebej tako ocenjujejo na podlagi dokazov.
Sinner je imel v krvi izjemno majhno količino klostebola. Ta je znašala manj kot milijardinko grama, kar po izsledkih neodvisne preiskave Enote za teniško integriteto (Itia) ne prinaša nikakršne fizične prednosti.
“Slišali smo pritožbe na kazen, a naš odgovor je, da je ta primer milijon milj oddaljen od dopinga. Povratne znanstvene informacije, ki smo jih prejeli, so bile, da to ne more biti primer namernega dopinga, vključno z mikrodoziranjem,” je za BBC pojasnil glavni svetovalec Wade Ross Wenzel, ki s s pritožbami ne obremenjuje. “Ko gledamo te primere, jih poskušamo obravnavati tehnično, operativno in tega ne počnemo s strahom pred tem, kaj bodo rekli javnost, politiki ali športniki.”
Sinner še zdaleč ni edini na vrhu, ki se je ujel v dopinško zanko
Sinner pa ni edini igralec z visoko uvrstitvijo na svetovni lestvici, ki so mu v telesu odkrili prepovedano sredstvo. V zadnjem času je odmeval tudi primer Poljakinje Swiatek, tej je Itia določila kazen na podlagi ugotovitve, da ni šlo za nameren vnos. V njenem primeru se Wada ni odločila za pritožbo.
Nekoliko drugače se je pred leti končal primer Marije Šarapove. Rusinja naj bi več kot deset let – v tem obdobju je bila večinoma med desetimi najboljšimi na svetovni lestvici, petkrat tudi številka 1 – jemala zdravilo za srce, ki je vsebovalo meldonij. Toda od leta 2016 so meldonij umestili na seznam prepovedanih sredstev, po OP Avstralije so Rusinjo dobili na dopinškem testu.
Wada je zdravilo prepovedala, saj je ugotovila, da športniki meldonij jemljejo za povečanje vzdržljivosti ter pospeševanje okrevanja po zahtevnih treningih in tekmovanjih, ne pa za zdravljenje bolezni srca. Tudi sicer zdravniki za bolezni srca, tudi latvijski koncern, ki je takrat izdeloval zdravilo za Rusinjo, priporočajo od štiri do šest tednov zdravljenja in ne več kot deset let, kot je bilo v primeru Šarapove.
Šarapova je prejela dveletno prepoved igranja, ki so jo nato znižali na 15 mesecev.
Agassiju zaradi “nenamernega” jemanja amfetaminov tri mesece prepovedi
Na dopingu so ujeli tudi Andreja Agassija, ameriškega zvezdnika, ki je bil v 90. letih eden najboljših na svetu, tudi številka 1 moškega tenisa.
Kot se je kasneje izkazalo, je bil Agassi pozitiven na metamfetamine. Američan se je takrat zagovarjal, da je bila raba prepovedane snovi nenamerna, prejel pa je trimesečno kazen.
Kasneje je v avtobiografiji, ki jo je izdal leta 2009, priznal, da je bil takrat odvisen od metamfetaminov in da je nalašč jemal drogo. Wada kasneje ni ponovno odprla primera, saj je bil Američan že upokojen.
Simoni Halep za dve nepovezani kršitvi sprva štiri leta, na koncu pa devet mesecev kazi
Tudi Simona Halep je kot nekdanja številka 1 prejela kazen za dve nepovezani dopinški kršitvi. Oktobra 2022 je bila pozitivna na roksadustat, a se zagovarjala, da ima dokaze, da je šlo za kontaminacijo s prehranskim dodatkom.
Maja 2023 so ji pripisali še drugo dopinško kršitev zaradi anomalij v biološkem potnem listu, zaradi česar je Itia še tretjič v letu dni preložila njen zagovor in s tem po navedbah Romunke kršila njeno pravico do hitrega in poštenega zagovora. Halep je večkrat dejala, da želi Itia uničiti njen ugled.
Septembra 2023 je prejela štiriletno prepoved nastopanja, marca lani pa je Cas zmanjšal kazen na devet mesecev, s čimer se je lahko Halep takoj vrnila na igrišča. Po številnih težavah pri vračanju na visoko raven se je upokojila ta mesec.
Od nekdanjih številk 1 je kazen doletela tudi Švicarko Martino Hingis. Ta je bila leta 2007 pozitivna na metabolit kokaina benzoilekgonin. Mednarodna teniška zveza je Hingis kaznovala z dvema letoma prepovedi igranja. Švicarka se je pritožila na kazen, a se na to pri ITF niso ozrli, saj se je že pred tem upokojila.
Tudi Čiliću so sprva dvoletno kazen znižali
Leta 2013, ko je bil na svetovni lestvici na robu deseterice, je bil na prepovedano snov niketamid pozitiven tudi Hrvat Marin Čilić. Slednji je zanikal namerno rabo prepovedane snovi in se izgovarjal na jemanje glukoznih tablet. Mednarodna teniška zveza je temu pritrdila in opustila dvoletno kazen ter mu namesto tega prisodila devetmesečno kazen.
Tudi s pritožbo na to kazen je Čiliću uspelo, tako da jo je zmanjšal na vsega štiri mesece. Leta 2014 je osvojil svoj edini grand slam na OP ZDA, kasneje pa je s tretjim mestom dosegel svojo najvišjo uvrstitev na svetovni lestvici.