Kakšne so v tem poletju aktivnosti na Tenisu Sloveniji?
Letošnje poletje je zahtevno, a vseeno polno lepih obveznosti. V Kopru imamo teniški festival, tam se predstavijo vse starostne skupine. V pisarni Tenisa Slovenije (TS) pa največ pozornosti vzamejo turnirji serije WTT. Letos smo še povišali število članskih mednarodnih turnirjev, ženskih je bilo 11, moških bo vseh skupaj 9. Največja nagrada za nas kot tudi vpletene klube in občine, brez katerih ti turnirji ne bi bili mogoči, pa so slovenske zmage. Na največjem ženskem v Kopru je zmagala Veronika Erjavec, v finalu je premagala Polono Hercog, med moškimi je najbolje igral Bor Artnak, ki je zmagal v Litiji. Seveda se v vsem tem času pospešeno pripravljamo za septembrski turnir WTA in novembrski dvoboj z Nizozemsko v pokalu Billie Jean King (BJK).
Kako kaže glede omenjenega turnirja WTA v Ljubljani?
Celotno dogajanje bo v Tivoliju. Tu bo osrednje igrišče s tribunami, ob njem bodo še druga igrišča, v bližnji dvorani bo dovolj slačilnic, prostor za igralke z restavracijo, tam bosta denimo tudi prostora za fizioterapijo in dopinško kontrolo ter druga spremljevalna infrastruktura, brez katere na takšnem turnirju ne gre. Nam je res ključno, da se igralke dobro počutijo, in verjamemo, da bo tako.
Kakšno je zdaj stanje glede udeležbe?
Še vedno ostaja poglavitni cilj prihod slovenskih igralk.
A v tej poletni sezoni Kaja Juvan denimo še ne tekmuje …
Pogovarjali smo se z njo. Spoštujem njeno odločitev, da se začasno umakne iz tekmovalne karavane. Vedno je bila zelo pripadna reprezentanci, veseli me, ker je videti telesno odlično pripravljena. Vadi tako v Barceloni kot doma, za zdaj pa je previdna glede vrnitve. Na zvezi ohranjamo odlične odnose z njo, iskreno nam je povedala, da ne more še obljubiti, kdaj se bo vrnila, ker pa spet zavzeto vadi, verjamem, da še naprej ohranja svoje teniške ambicije.
Ko smo spremljali olimpijski tenis v Parizu, smo se pri priči spomnili tudi nepozabnega Roland-Garrosa Tamare Zidanšek. Kako je trenutno z njo, seveda si jo želite tako na septembrskem turnirju v Ljubljani kot novembra v pokalu BJK v Velenju, kajne?
Igra po Evropi na peščeni podlagi, trenira v Kopru in verjamemo, da se bo vrnila na želeno raven. Seveda upamo, da se bodo naše igralke odzvale vabilu na ta domači turnir, ki ga dejansko prirejamo najbolj zaradi njih in prepoznavnosti tenisa v Sloveniji.
Koliko pa konkurenca drugih turnirjev, ob tistem času v Mehiki, Tuniziji in Romuniji, vpliva na udeležbo v Ljubljani?
Igralke se odločajo tudi glede na to, kako se počutijo ter kako jim logistično prizorišče ustreza glede na del sezone, v katerem se nahajajo.
Turnir sodi v razred WTA 125, kako bo z nagradami?
Sklad znaša torej 125.000 dolarjev oz. 116.000 evrov, zmagovalka v posamični konkurenci bo prejela 12.000 evrov, finalistka 6800.
Kolikšen pa bo proračun vas kot prirediteljev?
To je težko oceniti, dokler ne bo končnega obračuna. Za temeljni občutek pa lahko povem, da bi bil lahko proračun med 300.000 in 350.000 evri.
Lanska izkušnja s Trgom republike je bila posebna …
Lani smo se iz tega veliko naučili. Dve prizorišči smo imeli, to je bil izjemen zalogaj. Želeli smo si tenis pripeljati v središče mesta, pa nam z igriščem v prvih dneh ni šlo po željah. Imeli pa smo lep finale ob polnih tribunah. Podoba igrišča in takoj ob njem slovenskega parlamenta je šla v svet. Glede letošnje odločitve ni bilo dvoma. Vse skupaj je zdaj v Tivoliju precej bolj praktično in preprosto. Smo še vedno v središču mesta, obenem pa v čudovitem tivolskem naravnem okolju.
Kakšen obisk občinstva načrtujete?
Verjamem, da jih bo ob teh igriščih precej, v glavni areni bodo tribune za 1000 gledalcev.
Kako kaže glede prihodnosti tega turnirja WTA v Sloveniji?
Nobenega dvoma ni o tem, da si ga želimo obdržati. Jasno, želimo si korak več, turnir WTA 250, seveda pa ne morem obljubiti, kdaj bi ga lahko imeli. Tu ni najlažje poti, smo pa v pogovorih, da bi bil ta spet pri nas. Pomislite, da smo imeli v Portorožu že zelo zveneča imena, denimo letošnjo wimbledonsko zmagovalko Barboro Krejčikovo, finalistko Jasmine Paolini, pri nas sta bili tudi Jelena Ribakina in Emma Raducanu, v preteklosti prav tako junakinji največjih turnirjev.
Kaj nam lahko razkrijete glede priprav za velenjski november in tekmo Slovenk z Nizozemkami?
Slovenija nima veliko pokritih teniških dvoran, ki bi ustrezale tako visoki ravni igranja. Se pa vsi spomnimo, kaj se je zgodilo zadnjič, ko smo bili v Velenju. Slovenija je premagala favorizirano Kitajsko in na koncu nastopila tudi na finalnem turnirju pokala BJK. Takrat je Kaja Juvan ugnala Qinwen Zheng, zdaj v Parizu olimpijsko zmagovalko. Naš cilj je tudi za naslednjo sezono, da bi bila Slovenija znova med najboljšimi ekipami na svetu. Dekleta so tega sposobna, TS bo naredila vse, da bodo imela najboljše razmere za delo.
Nam lahko za konec še razkrijete, kako to, da ste ob vodilni na zvezi za trženje in stike z javnostjo zdaj tudi direktorica turnirja WTA v Sloveniji?
V življenju sem si začrtala pot, na kateri si želim ves čas napredovati in se naučiti novih stvari. V zadnjih treh letih sem veliko opazovala in spraševala na turnirju WTA. Veliko sem se naučila kot namestnica direktorja in skozi vlogo odgovorne za marketing, PR, sponzorske aktivacije … Spoznala sem skrivnosti organizacije, a tudi dela z veliko ekipo. Direktor zveze Gregor Krušič intenzivno deluje na mednarodnem parketu, zato sam ne zmore opraviti vsega dela. Pomembno je, da se obkroži s sposobnimi in ambicioznimi ljudmi. Medosebni odnosi se mi zdijo tu zelo pomembni. Vem, da napredek ni ne hiter ne lahek, ampak v življenju si rada postavljam visoke cilje. To je tako kot v športu, brez želje po boljših rezultatih bi športnik ostal na mestu. Ponudili so mi to priložnost in po posvetu z družino, ki mi ves čas stoji ob strani, sem se odločila, da vlogo z veliko odgovornostjo tudi sprejmem.