Siniša Uroševič v intervjuju za Delo: Kaja Juvan ima športno inteligenco kot najboljši na svetu

Direktor krovne domače teniške zveze za Delo o Portorožu, pravljici v  Velenju, Kaji Juvan, Tamari Zidanšek, Novaku Đokoviću in Rogerju Federerju.

Intervju je bil objavljen v Delu. Avtor: Siniša Uroševič

Gregor Krušič je zelo zadovoljen s slovenskim teniškim letom 2022. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V teh dneh je seveda v športu najodmevnejši utrip nogometnega mundiala, za teniško karavano, dejavno od januarja do vključno novembra, pa so napočile počitnice. K pisani sezoni 2022 smo se ozrli z Gregorjem Krušičem , direktorjem domače krovne teniške organizacije, pri kateri so se nazadnje razveselili podviga zdesetkane ženske vrste proti Kitajkam v pokalu Billie Jean King.

Gospod Krušič, kakšen je vaš pogled na slovensko teniško sezono, pred katero ste poudarjali pomembnost stika z najboljšimi na svetu tako po organizacijski plati kot tekmovalni?

Z vodstvom smo se lotili dolgoročne zgodbe in želje, da bi imeli konstantno dva do tri igralce v vsakem spolu med 100 na svetu, kar lahko sistemsko uresničimo v obdobju 8 do 12 let. Po tej plati je naša pomembna naloga tekmovalna infrastruktura. Pri mladinskih turnirjih smo napredovali s 16 na 20, v štirih letih si jih želimo imeti 25, številne v zimski sezoni. Potem so tu še začetni profesionalni turnirji ITF WTT z nagradnim skladom od 15.000 do 60.000 dolarjev. Pol milijona evrov smo vložili v 11 turnirjev za ta tekmovalni del. Lani smo tudi začeli zgodbo turnirja WTA z nagradnim skladom 250.000 $ in jo pod ambasadorstvom legende Mime Jaušovec letos ponovili.

Omenili ste turnir WTA 250, ki je bil letos še močnejši glede udeležbe vrhunskih igralk kot leto prej. Kako kaže za Portorož 2023?

Letošnji WTA Zavarovalnica Sava Portorož je bil po zasedbi najmočnejši WTA 250 med vsemi 30. Prvakinji Wimbledona in OP ZDA sta nam pričarali izjemen dogodek. Obstaja 30 lastnikov licenc turnirjev. V letu 2021 smo prišli do tega turnirja, ker se je sprostilo mesto zaradi kitajske odpovedi, v drugo smo odkupili licenco za ugodno ceno.

Te licence naj bi stale, kot vem, tudi po pol milijona evrov. Kakšna je bila vaša cena?

Krepko nižja. Vrhunski turnir smo dobili za dvomestno število v tisočih evrov. Pač moraš biti na preži in spremljati dogajanje, ki je kot tržnica. In ko nekomu zaškripa, smo mi tu, da mu pomagamo in ponudimo odkup najema licence. Veliko zaslug gre zunanji sodelavki Tenis Slovenije Anji Vreg, ki je pri WTA predstavnica tekmovalk najvišje ravni, torej 20 najboljših na svetu, in tudi članica upravnega odbora WTA.

Kako pa se zdaj ozirate k velenjski zmagi ženske vrste proti Kitajkam?

Pred štirimi leti sta selektor ženske članske reprezentance Andrej Kraševec in predsednik strokovnega sveta Marko Por zastavila novo strategijo in krepko pomladila ekipo. Odgovorni vlogi sta podelila Kaji Juvan in Tamari Zidanšek , okrog njiju dveh pa zgradila ekipni duh in pripadnost mlajših igralk izbrani vrsti.

Zataknilo se je le glede Tamarine odločitve, da tokrat nameni pozornost nastopu na turnirjih WTA namesto reprezentanci.

Spoštovali smo njeno odločitev, zelo jasno nam je rekla, da če bo morala loviti točke za nastop na januarskem OP Avstralije, tokrat ne bo mogla biti z nami. Podprli smo jo, žal ji met v Južni Ameriki ni uspel, a še vedno ima pred seboj lepo športno pot. Zelo bi bil presenečen, če je aprila prihodnje leto, ko bodo naša dekleta igrala z Romunkami, ne bi bilo v ekipi. V zadnjih letih rednega nastopanja za reprezentanco je vedno pustila srce na igrišču.

Kaj pa Kaja Juvan, imenitno je prenesla breme osrednje slovenske igralke v zelo pomembnem nastopu, kajne?

Kaja ima izjemno psihološko moč in športno inteligenco najvišje možne ravni. Takšno imajo le najboljši, tega se ne moreš kar naučiti. To pomeni, da v vsakem trenutku točno ve, kaj mora narediti, ničesar ne prepušča naključju. Največji čutijo in vedo, ko morajo biti zbrani samo na opazovanje rumene žogice. Zavedala pa se je ves čas, da glede telesne pripravljenosti lahko napreduje, zato je temu v zadnjem letu namenila veliko pozornosti.

Marsikoga je presenetilo velenjsko prizorišče.

Med aduti Tenis Slovenije znamo iz še tako zahtevnega stanja izvleči najboljše. Primer tega je koronsko leto, ki je bilo naše najuspešnejše glede poslovnih izidov in organizacije turnirjev, povečali smo število članov, sploh pa rekreativnih igralcev in ne nazadnje preboja na pomembne mednarodne funkcije. Na koncu je tudi po zaslugi vodje centra Matjaža Končana prizorišče v Beli dvorani predstavljalo prednost domačega igrišča. Tribune so bile blizu, gledalci so se imenitno odzvali, pa še Kitajke niso vajene tako majhnih dvoran.

Bo tudi tekma z Romunkami, odločilna za nastop na turnirju elitne skupine, na velenjskem pesku?

Žal ne bo šlo. Že prej je bilo vprašljivo, toda pri mednarodni zvezi so zelo pozno določili prireditelje, zato smo si izborili prostor, da niso mogli narekovati pogojev. Zdaj pa je jasno, da bomo morali igrati v večji dvorani ali montažnem štadionu na prostem. Kje, še ne vemo, navezali pa smo stike z mestnimi občinami Ljubljana, Celje, Maribor, Koper, Kranj in Novo mesto.

Zelo bi bil presenečen, če aprila prihodnje leto, ko bodo naša dekleta igrala z Romunkami, Tamare Zidanšek ne bi bilo v ekipi.

Kako pa gledate na moško reprezentanco in nastop v Davisovem pokalu, ki realno ni na tej ravni kot dekleta?

Naslednje kolo bo igrala v končnici za 1. svetovno skupino, kamor se je uvrstila pod taktirko selektorja Grege Žemlja in na krilih Aljaža Bedeneta . Če bi zmagali, bi bili že na tej ravni, kot je bila naša ženska vrsta v dvoboju s Kitajsko. Res pa imamo mlado zasedbo, računamo torej na najbolj obetavne igralce: Bora Artnaka, Sebastiana Dominka, Matica Križnika in Jeffa Planinška , v nejasnosti smo še glede poškodovanega, a izkušenega Blaža Role.

Kako pa bi se za konec leta ozrli k pisanemu dogajanju na najvišji mednarodni ravni s prvima ekipnima naslovoma Švice v ženski konkurenci in Kanade v moški, veliko vrnitvijo Novaka Đokovića in slovesom Rogerja Federerja?

Švica me ni posebej presenetila, v Kanadi pa res veliko vlagajo v tenis na najvišji ravni, kar se jim zdaj obrestuje. Novak je čudežen pri 35 letih. Če ni že zdaj, je pa res na najboljši poti, da bo postal vodilni as teniške zgodovine. Roger? Hudo mi je bilo, ker se poslavlja. Ljubitelji tenisa po vsem svetu smo jokali, žal je moral napočiti tudi ta trenutek za tega izjemnega športnika. A nič manj hudo mi ni bilo za Katarino Srebotnik, Aljaža Bedeneta in Blaža Kavčiča , ki so ogromno naredili za slovenski tenis, za kar smo jim neizmerno hvaležni.