Aljaž Bedene bo imel na turnir v Umagu zelo lepe spomine. (Foto: zajem zaslona/ATP Croatia Open Umag)
Žreb za njegov poslednji nastop v Umagu je bil do njega neizprosen. Za nasprotnika mu je namreč že v 1. kolu namenil zmagovalca julijskega turnirja serije ATP 500 v Hamburgu, Italijana Lorenza Musettija. Svoj nastop, ki ga je končal s porazom 2:6, 6:3 in 1:6 je Aljaž Bedene komentiral takole:
“Na začetku sem rabil nekaj časa, da sem ujel ritem. Težko je, še posebej zato, ker ne igram veliko tekem. pozna se, da nisem tako suveren. Sigurno je bila kakšna napaka preveč. Na koncu prvega niza sem začel malo spreminjati igro, stopil sem bolj v igrišče in bil bolj agresiven. Vedel sem, da ga lahko samo na tak način, da zadenem hitrejšo in boljšo žogo spravim pod pritisk. To je v drugem nizu šlo, v tretjem pa morda tudi fizično nisem zdržal na takem nivoju. V nogah moraš biti celo tekmo maksimalno dober.”
Dodal je: “Lorenzo je odigral zelo solidno tekmo. Ne bi rekel, da se je poznala utrujenost. Vmes je bil rahlo nervozen. Če bi bil sam bolj fit, bi na koncu verjetno lahko odigral bolje, ampak dal sem vse od sebe. Ne morem biti razočaran. Pozna se, da sem manj na igrišću in da počasi končujem. Še vedno uživam v tenisu. Bilo je fino.”
V Umag se je vselej rad vračal. (Foto: Urban Urbanc / Sportida)
Eden od novinarjev se je spomnil prvega medsebojnega obračuna Bedeneta in Musettija. Bilo je leta 2019 v Lyonu, zanimala pa ga je primerjava s tokratnim obračunom v Umagu. “Takrat sem se bolje počutil. Vem, da sem serviral za niz. Šlo je za dve povsem različni tekmi. Danes sem vedel, da bom lahko naredil več napak, ampak da bom na podlagi agresivnosti morda presenetil. V Lyonu sem pa igral normalen, lahko bi rekli bolj peskaški tenis,” mu je odgovoril Bedene.
V Umagu se počuti kot doma
Slovenca je v Umagu vedno spodbujalo ogromno število navijačev. Prav tako je Bedene v vseh teh letih posebne stike navezal tudi z organizatorji turnirja, ki prav tako cenijo njegovo zapuščino umaškemu turnirju. “Tu sem sem res veliko let zapored. Tudi lani, ko sem imel Covid nisem želel izpustiti Umaga, medtem ko bi katerikoli drugi turnir izpustil. Je pravzaprav domači turnir in je najbližji, kar jih imamo. Je ‘TOP’. Težko je opisati občutke, ko igraš pred domačim občinstvom – je drugače kot kjerkoli drugje smo. V tem moraš uživati. Zato sem tudi treniral vsa ta leta, igral in se boril. Zelo lepo je bilo. Tudi danes sem pričakoval, da bo veliko ljudi in so tudi prišli. Manjkalo je samo to, da bi zmagal.”
Pred Bedenetom je nekaj počitka, nato se bo pripravil še na zadnji turnir za Grand Slam v svoji profesionalni karieri. Zgodilo se bo v New Yorku. “V ZDA letim 23. avgusta. Želim še malo več trenirati, saj so tam vendarle drugačni pogoji. Igra se na tri dobljene nize, posledično se na igrišču preživi več časa. Dal bom svoj maksimum,” je na novinarski konferenci po tekmi z Musettijem med drugim dodal Bedene.
Leta 2013 je Bedene v Umagu na kolena spravil Dolgopolova. (Foto: Urban Urbanc / Sportida)
Kateri umaški dvoboj mu bo najbolj ostal v spominu?
Ljubljančan je bil del umaškega turnirja kar 10-krat. Nanizal je nekaj izjemnih zmag, dvakrat se mu je uspelo prebiti do četrtfinala. Nazadnje leta 2019, ko ga je v četrtfinalu ustavil dobri prijatelj Dušan Lajović. “Tisti dvoboj je bil res nekaj posebnega. Oba sva igrala zelo dobro, odigrala sva tri nize, šlo je za dolgo tekmo. Atmosfera je bila super. Je definitivno ena od ljubših tekem. Tu sta še obračuna proti Dolgopolovu in Sinnerju (op. obe je Aljaž dobil). Vsaka tekma na centralnem igrišču na moj rojstni dan je bila nekaj posebnega. Po eni strani si ne želiš celega dneva čakati na tekmo, ko imaš rojstni dan, po drugi strani pa je to super dogodek in si želiš, da zmagaš. To mi je nekajkrat tudi uspelo. Torej sploh tisti dve ali tri tekme, ki sem jih dobil na rojstni dan, so nekaj posebnega.”
Nima obžalovanj
Na turnirju, na katerem je vsa ta leta najraje nastopal, mu je manjkala pika na i. Preboja v polfinale ni dočakal. “Mogoče je razlog premalo znanja. Velikokrat sem se tu dobro počutil, pa čeprav mi sami pogoji mogoče sicer ne ustrezajo najbolj. Vedno sem se boril, vedno sem si želel dobro odigrati. Najbolj ponosen sem bil, ko sem dal vse od sebe. Več kot to ne moreš dati,” je dejal Bedene in dodal: “Bil sem star 16 let in gledal vse te fante, ki so igrali. Takrat sem si želel samo igrati tukaj, do tega da sem potem želel narediti nekaj več. Tako me je pot vodila. Naredil sem najbolje, kar sem lahko in nimam obžalovanj. Za nazaj je težko objokovati. Vse to gledam kot pozitivno. Veliko sem se naučil, cela umaška pot je bila zelo prijetna.”
Zamujenih priložnosti ne obžaluje. (Foto: Vid Ponikvar / Sportida)